LES NÉGRESSES VERTES 17. 04. 2026 Kino Šiška Legende francoske glasbe se vračajo! Skupina izhaja iz pariškega punk gibanja v drugi polovici osemdesetih let. Nastali so 1987 v Parizu in že leto kasneje izdali prvenec Mlah (1988) , ki jim je odprl vrata na mednarodno prizorišče. Les Négresses Vertes so hitro postali eden najbolj prepoznavnih ambasadorjev francoske glasbe v tujini. Njihova posebnost je preplet različnih vplivov, od akustičnega rocka in chanson réaliste, do temperamentnih mediteranskih ritmov. Leta 1989 so s svojimi remiksi prodrli na angleške lestvice in si zagotovili status pionirjev, ki združujejo tradicijo in sodobnost. Izdali so tri albume: Famille Nombreuse (1991), Zigzague (1995) in Trabendo (1999). Njihova glasba, prepoznavna po energiji, strasti in pristni odrski karizmi, jih je popeljala na turneje po vsem svetu. Leta 2001 so se odločili, da bodo naredili premor, 2018 pa so se 2018 ponovno združili. Njihova vrnitev je bila odmevna: sle...
VOX POPULI
dne
Pridobi povezavo
Facebook
X
Pinterest
E-pošta
Druge aplikacije
"Punk
ni mrtev. Na trenutke se samo uspava."
Vox Populi je skupina, ki je nastala
sedaj že davnega leta 1994. Prihajajo iz Srbije, točneje iz
Beograda. Lahko se pohvalijo, da so igrali z zvezdami punk glasbe,
kot so UK Subs, Dead Kennedys itd. Nastopali so že po mnogih
festivalih in velikih odrih. Eden izmed njih je bil tudi lanski Exit,
kjer sem jih ulovila tik pred vajo. Člani benda, kot so navedeni na
facebooku, so:
Rudar - vokal
Androman- kitara
Storm trasher – kitara
Djura – bas
Kića – bobni
Z njimi sem naredila intervju in vesela
bom, če se boste ob njem zabavali.
Kdo ste Vox Populi? Kako bi se
opisali nekomu, ki vas ne pozna?
Rudar: Vox populi je ultra
hitra, ultra energična, ultra zanimiva, ultra zabavna in trenutno
najboljša punk skupina.
Kako ste dobili to ime?
Rudar: To se je zgodilo davnega
leta 1994. Takrat sva s kitaristom intenzivno raziskovala finski
hardcore in punk, ki sva ga tudi največ poslušala. Naneslo je, da
sva postala oboževalca finske skupine Distractions. Njihov največji
hit je Vox Populi. Izraz nam je bil že na samem začetku zelo
zanimiv, saj Vox Populi v latinskem jeziku pomeni glas ljudstva. Ker
nosi neko sporočilo, smo se soglasno odločili, da se tako želimo
imenovati in smo to ime takoj sprejeli za svojega.
Zakaj ste izbrali hard core?
Ima morda to nek poseben pomen?
Androman: Ko poslušaš
prvobitni punk v stilu Sex Pistols, The Clash in tako dalje, vidiš,
da je to punk rock, ki je samo malo trši od rock n rolla. Ta
glasba, ki jo mi igramo, je nastala v obdobju 1981 – 1982 in se
imenuje hardcore. Lahko bi jo definiral kot malo trši punk. Od punk
rocka se razlikuje po tem, da je malo hitrejši, gibčnejši. Ker smo
bolj energični, smo izbrali ta žanr in to igramo še dandanašnji
čas.
Kaj mislite o Oi Punku?
Strom Trasher: Kakšno je to
vprašanje? To je glavna gonilna sila, glavna moč v punk rocku. Zame
je najbolj pomemben, ker rad poslušam Oi punk. Obožujem stare in
nove bande. Od starih imam zelo rad skupino Blitz. Evo, še njihovo
majčko nosim (smeh). Rad imam tudi skupine Foreskin, The Business in
tako dalje.
Kako vaše pesmi nastajajo? Od
kje ideje?
Rudar: Načeloma je to vpliv
tistega, kar se dogaja v svetu okoli nas in z nami samimi. Poleg
tekstov, ki so politično usmerjeni in se tičejo oblasti in
delovanja politike, ne samo v Srbiji, ampak vsepovsod po svetu,
pišemo tudi osebno izpovedne pesmi. V njih opisujemo, kako se
počutimo in kako svet okoli nas vpliva na naša čustvena stanja.
Kako izgledajo vaše vaje?
(Smeh iz vseh strani) Kića:
Imamo boben, dve kitari in eno bas kitaro. Takole bom povedal. V
bendu nas je pet. Basist je tonec in večkrat je na turneji z nekim
drugim bendom. Ko se to zgodi, prevzame bas v roko naš kitarist.
Ker pa smo vsi precej zasedeni, se lahko zgodi, da pridemo na vajo
samo trije. V takih trenutkih skombiniramo tako, da eden od nas
prevzame vokal, kitaro in boben, nato se stvari menjajo in si nekako
delimo pozicije. Ko pride do nastopov, pa se hitro vklopimo in le-ti
stečejo brez problema. Uglavnem, zelo zanimiv način, ki se vedno
izide.
Kako pa so vaše vaje izgledale
med epidemijo?
Rudar: Normalno smo se dobivali,
takoj, ko so nas pustili, da odidemo iz hiše. Zavedamo se, da je v
tej glasbi zelo pomembno vzdrževati formo in kondicijo, če želiš,
da si zares dober. HC lahko primerjamo z nekim športom, kajti hitro
padeš iz forme, če ne vadiš.
Kakšen občutek je nastopati z
imeni, kot so UK Subs, Dead Kennedys in tako dalje?
Storm trasher: To nam se je
dogajalo že tolikokrat, da nam je postalo igranje z njimi nekako
enako, kot z vsemi ostalimi. Z velikimi svetovnimi zvezdami smo v
bistvu postali dobri prijatelji. Organizirali smo jim koncerte v
Beogradu. Tudi oni so nam pomagali, da igramo v tujini, recimo v
Angliji. No, ko smo bili še na začetku naše poti in smo prvič
igrali z G.B.H., nam je to bilo nekaj posebnega. Kasneje pa vidiš,
da ti ljudje niso nikakršne zvezde, ampak so isti, kot mi vsi, so
takšni, kot publika, ki pride na njihove koncerte. Zato je za nas
sedaj to nekaj normalnega in se počutimo, kot da nastopamo z
določenimi bendi, ki nimajo svetovnega slovesa.
Ste skupina z veliko leti
delovanja. Kakšna je razlika od začetka do sedaj?
Kića: Zastavila
si mi precej zanimivo vprašanje. Ne vem, kaj naj ti rečem.
Sedaj smo morda malo bolj uigrani. Začeli smo kot bend, ki je igral
priredbe. V času naših začetkov ni bilo veliko koncertov, kajti
bile so kar stroge kazni za take, kot smo mi. V nekem trenutku smo
prišli na idejo, da bi bilo dobro narediti žur za prijatelje. In
tako smo začeli igrati. Prvi koncert je trajal dve uri. V njem smo
igrali priredbe vseh možnih punk bendov. Kaj kmalu pa smo začeli
delati svoje pesmi. V kasnejših letih našega delovanja je prišlo
obdobje, ko smo igrali malo hitrejšo glasbo, na katero sta imela
vpliv speed in trash metal glasba. Imam občutek, da se ta obdobja
pri nas menjajo. Enkrat igramo bolj blago glasbo, drugič zopet
tršo... Kot jaz vem, čez take faze prehaja veliko bendov. Načeloma
pa se kar dobro držimo tistega, kar smo si zadali.
Kaj vam glasba pomeni?
Androman: Vse. Glasba je
absolutno vse.
Katere glasbe ne marate?
Androman: V tem trenutku ne
želimo klasificirati po žanrih glasbe, kaj imamo radi in česa ne
maramo. Lahko rečem, da se izogibamo tistega, kar nas maltertira in
nas spravlja v depresijo in obup, tistega, kar nam je brez veze,
nečesa, kar nas ne inspirira in ne čutimo, da temu posvetimo nekaj
časa. Z eno besedo, eden naših avtroskih komadov je posvečen turbo
folk glasbi in se imenuje Dotakli ste dno.
Eno provokativno vprašanje:
Ljudje pravijo, da je punk mrtev. Kaj pravite pa vi?
Rudar: V bistvu ni mrtev. Na
trenutke se samo uspava. Dokler obstajajo bendi, ki punk igrajo, ne
morem rečt, da tega žanra ni... Zadnje čase je ogromno mladih
bendov, ogromno neke mlade energije na tem področju in dozdeva se
mi, da se punk vedno znova rojeva. Skozi glasbo se vedno znova širi,
ampak mislim, da je to samo v glasbi, pankerski trend pa zamira. Ni
več protestov in takega druženja ter načina življenja pankerjev,
kot so bili včasih. Ko se je končala epidemija, smo takoj začeli s
koncerti. Jaz sem mnenja, da je punk definitivno živ.
Kakšni so vaši plani za
naprej?
Storm Trasher: Plani? (smeh)
Plani so taki, da odidem iz benda (smeh). Mislim, da v tem trenutku
nimamo nekega konkretnega plana oz. cilja. Nadaljevati nameravamo s
tem, kar smo naredili do sedaj. Naše delo želimo predstaviti
publiki ter pridobiti čim več mladih ljudi. To je glavno. Počasi
ostvarjam novo glasbo. Nekaj imamo že posnetega, pa tudi nekih
spotov smo se lotili. Radi pa bi izdali tudi kako vinilko.
Za konec pa še eno vprašanje:
Kako sporočilo bi dali mladim HC punk bendom?
Rudar: Vsak pritisk, ki ga
trpite od sistema, vsako represijo ali nezmožnost, da se predstavite
in igrate, ignorirajte in najdite moč, da igrate dalje ter da
nadaljujete s svojim delom. Pomembno je, da nekako furate svojo idejo
na brezkompromisen in močan način.
Najlepša vam hvala za intervju in
želim vam še veliko uspehov v prihodosti.
Rudar: Jaz bi na koncu
intervjuja rad pozdravil vse naše prijatelje iz Slovenije, še
posebej tiste iz Ljubljane in iz Idrije, prijatelje iz Metelkove,
bende, kot so Hak Attak, Gužva u bajt in mnoge druge, s katerimi smo
igrali. Rad bi povedal, da nam je v Sloveniji vedno lepo, ko pridemo.