Skupina Chateau je svoj reunion vzela resno. Pred kratkim je izšel videospot njihove že skoraj ponarodele skladbe Objemi me , s katero je leta 1991 dosegla prvo mesto strokovne žirije na Pop delavnici v Grižah pri Žalcu. Ker je minilo že dolgo časa od nastanka komada, ga je skupina tokrat izdala v prenovljeni obliki. Skladbi so dodali tudi videospot, ki ga do sedaj še ni imela. Avtor besedila je Peter Rezman. Videospot je, s pomočjo Iztoka Čurča , posnel in režiral kar član skupine Zvone Hranjec . Pri snemanju videospota so sodelovali naslednji učenci glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje: violončelisti : Coby Jacob Pečnik Sara Pungartnik Črešnar Ronja Zamrnik violinistke: Nina Rant Zala Sevčnikar Tinkara Verhovc Šumer Šola jim je omogočila tudi prostor za snemanje in sicer veliko Marinovo dvorano, za kar se jim skupina najlepše zahvaljuje. Spot si lahko pogledate na sledečem linku:
DECLINE THE FALL
dne
Pridobi povezavo
Facebook
X
Pinterest
E-pošta
Druge aplikacije
"V naših pesmih poizkušamo ljudem
povedati, kako človeška bitja uničujemo svet. S sporočili, ki jih podajamo svetu,
želimo ljudi osvestiti in opoziti, da je situacija resna in
negativne stvari, ki se dogajajo, zamenjati s pozitivnimi."
To je bil samo od odgovorov skupine Decline The fall. Glavni člani skupine so se v Slovenijo preselili iz Malte in našo državo tako vzljubili, da so tukaj tudi ostali. V skupini je pred kratkim prišlo do zamenjave članov, ampak svoje delo uspešno nadaljujejo naprej. Do nedavnega pa je delovala v zasedbi: Ehren Fenech,
bobni, John Castiel, vokal, Kris Farrugia, ritem kitara in Sašo
Pučko, lead kitara. Za par projektov pa se jim je pridružil tudi
Davor.
Fantje imajo rezerviranih že kar nekaj velikih nastopov za to leto, lahko pa jih vidite tudi na Metaldaysih. Z njimi sem nekaj časa opravila tudi krajši intervju, ki vam ga z veseljem podajam.
1. Povejte mi malo več o sebi.
Kdaj je bila skupina ustanovljena, kako ste začeli igrati in
podobno
John: Skupina Decline the fall
je bila ustanovljena pred osmimi leti. Malta je otok in zaradi njene
majhnosti za kake večje glasbene podvige ni primerna. Pred dvema
letoma smo se preselili v Slovenijo, točneje v Zreče, to pa zaradi
tega, da smo bližje "boljšim državam" za igranje, kot so
Avstrija, Slovenija, Hrvaška itd. Band sestavljajo trije Maltežani
in en Slovenec.
2. Zakaj ste izbrali za državo,
kjer živite, ravno Slovenijo in ravno Zreče?
Ehren: Slovenija je država, ki
jo je naš kitarist Kris veliko obiskoval. Mislim, da je bil v
Sloveniji že okoli stokrat (smeh). Hoteli smo iti v tujino in
izkusiti življenje. Slovenija je bila ena od držav na našem
seznamu, zato smo jo prišli obiskati. Takoj smo se zaljubili vanjo
in ostali tukaj. Zreče pa zaradi tega, ker smo tukaj našli primerno
hišo za nas vse. Odgovarja nam tudi stroškovno. Prednost je tudi v
temu, da smo si lahko zgradili naš lastni studio v hiši, kar nam
zelo veliko pomeni.
3. Kako so domačini, ki živijo v
Zrečah, sprejeli vaš prihod?
John: Ko smo prišli, smo na
balkon dali našo zastavo. Veliko smo se pogovarjali z domačini, da
so razumeli, kdo smo. Ker so Zreče majhna vas, so bili vsi
radovedni, kdo smo in od kod smo se vzeli. Kljub vsemu lahko rečem,
da so nas lepo sprejeli.V njihovem lokalnem časopisu je bil dvakrat
tudi članek o nas, kar nam je bilo zelo v pomoč pri sprejemanju s
strani lokalnega prebivalstva.
Bilo je zelo zanimivo, ker so Zreče
bolj kmečko mesto in se v vasi ne dogaja veliko. Bendi iz druge
strani sveta se ravno ne selijo vsak dan tja.
4. Sedaj bi vas želela vprašati,
kakšna je metal scena na Malti in kakšna je, v primerjavi z Malto, metal scena tukaj.
Obstajajo razlike?
Ehren: Če primerjamoSlovenijo z
Malto, je tukaj scena boljša, ker je vse večje. Malta je otok in
šteje 5000 ljudi. Tam ni dosti fanov metal glasbe. Aktivnih metalcev
je približno okoli 200. V Sloveniji je dosti boljše, ker lahko
igramo po različnih krajih, kot so recimo Ljubljana, Maribor, Koper
in na naše koncerte pridejo različni ljudje. Na Malti lahko igramo
enkrat, vsakih šest mesecev in to je to. Recimo ko je Lacuna Coil
prišla igrati na Malto, je bilo na koncertu tisoč ljudi.
5. Vsaka od vaših pesmi nosi
posebno sporočilo. Povejte mi malo več o tem.
John: V naših pesmih poizkušamo
ljudem povedati, kako človeška bitja uničujemo svet. Vsaka pesem
govori o tem na drugačen način. S sporočili, ki jih podajamo
svetu, želimo ljudi osvestiti in opoziti, da je situacija resna in
negativne stvari, ki se dogajajo, zamenjati s pozitivnimi.
6. Dajmo malo povedati o
karakterjih članov vašega benda. Zanima me, kakšne so razlike med
vami. Mislim, da se dobro poznate, kajti živite skupaj.
Ehren: To je res zelo zanimivo,
kajti vsi smo med seboj precej različni. Najbolj sva si podobna jaz,
torej Ehren in John. Naša hiša je ločena s stanovanji. Jaz in John
si deliva zgornje stanovanje, Kris in njegovo dekle pa živita v
spodnjem stanovanju. Sašo živi v Mariboru. Jaz in John imava precej
podobne ideje o veganstvu, oba sva odštekana in nora. Nisva preveč
"odrasla". Oba rada uživava življenje.
John: Nihče od naju ne verjame
v 29, ampak v 19 (smeh).
Ehren: Kris je drugačen. Deluje
kot najin starejši brat, bolj odrasel je od naju. Je pa res tudi to,
da so kulturne razlike med Slovenici in Maltežani kar precejšnje,
zato še vedno potrebujemo čas, da se navadimo na način življenja
tukaj. To poizkušamo na tak način, da želimo čim več časa
preživeti v družbi Slovencev.
Sašo je prijeten fant, zelo rad ureja
stvari okoli in načeloma je on tisti, ki mora narediti kako "umazano
delo".
7. Glede na to, da živite v isti
hiši.. Je to za vas v redu? Se kdaj tudi skregate?
John: V bistvu se ne kregamo.
Navadili smo se eden na drugega. Sedaj sta minili že dve leti, kar
živimo na tak način. Tudi, če pridemo do kakega nesoglasja, to ni
zaradi tega, ker živimo skupaj, ampak zaradi dela benda. Morda se ne
strinjamo ravno v vseh stvareh, ampak radi živimo skupaj.
8. Kaj ste delali med pandemijo?
Ehren: To je bil pravzaparav
čas, ko smo prišli v Slovenijo. Priselili smo se v septembru 2020.
V času našega prihajanja se je pandemija umirjala in upali smo, da
bo takrat vse v redu. A vendar, ko smo se dobro vselili, je število
obolelih začelo naraščati in pandemija se je razširila. Zato smo
si vzeli čas in se fokusirali na delanje nove glasbe. Tiste čase se
je marsikaj dogajalo. Prišlo je tudi do zamenjave članov benda in
je pomenilo tudi nov sistem igranja. Lahko rečem, da takega sistema,
kot ga imamo sedaj, nismo imeli nikoli prej.
9. Kaj je za vas največji
dosežek? Kaj ste naredili, da lahko rečete, da ste resnično
ponosni na to?
John: Eden največjih dosežkov
je igranje na festivalu Hills of Rock v Plovdivu, v Bolgariji. Tam
smo nastopili z svetovno znanimi bendi in smo bili temu primerno tudi
tako tretirani. To je ena od stvari, ki bi jo želeli narediti še
kdaj.
10. Kakšni so vaši načrti za
prihodnost?
Ehren: Sedaj delamo na našem
drugem albumu. Danes v Centru mladih Koper bo za letos naš zadnji
koncert, ker se želimo posvetiti novemu albumu v celoti in ga
uspešno posneti. Naslednje leto pa bomo naredili še en album.
11. Kaj svetujete ljudem, ki komaj
začenjajo z glasbo in želijo postati slavni?
John: Torej.. ne moreš postat
slaven v enem dnevu. Da se kaj takega zgodi, potrebuješ čas. Pa
tudi veliko dela.
Komentarji
Objavite komentar