ALO STARI IN ZGREŠENI PRIMERI SO ZATRESLI ODER IZOLSKEGA HANGARJA

    V začetku maja, točneje 3.5. 2024 sta se v Hangarju predstavila dva izvrstna benda. Prvi bend je bil Zgrešeni primeri . Ta skupina trese slovenska punkerska tla že od leta 2001.V enournem programu so nam predstavili kar nekaj svojih uspešnic, prizorišče pa ogreli in pripravili za skupino, ki je prišla za njimi. Deležni smo bili brutalno iskrenega punk rocka in še bolj iskrenega intervjuja s pevcem Jankom Rošeljem .  Zgrešeni primeri intervju in koncert   Za Zgrešenimi primeri pa so prišli na oder "razseljeni Mariborčani" Alo, Stari! . Ob njih je Hangar zarajal, kako se za slovensko publiko spodobi. Tudi nekaj moshpita je bilo videti v ozadju. Pevec Tine je s svojo karizmo in frontmanskimi sposobnostmi publiko precej hitro spravil na noge. Zelo lepo je bilo slišati ljudi, ki so ves čas koncerta peli njihove pesmi. Zabava je bila na vrhuncu in vsi smo uživali v ritmih zelo dobrega punk'n'rolla. Zraven smo se drli besedila pesmi, ki so govorile o tem, da bi šli d

40 LET NIETA, UTRINKI S TISKOVNE KONFERENCE, 22.4.2024 V ŠKUCU V LJUBLJANI

 Tako lep dan je bil... Vmes je padla tudi kaka solzica sreče s strani vpletenih v to zgodbo o uspehu...

Vsem tistim, ki še ne vedo, sporočam veselo novico: skupina Niet letos praznuje 40 let obstoja. Obletnico bodo proslavili s koncertom, ki bo 24.5. 2024 v ljubljanskih Križankah. Dogodek se bo odvil v koprodukciji z Agencijo 19 in ŠKUC-om. Koncert je razprodan en mesec pred dogodkom, kar je zelo velik uspeh. Snemala ga bosta RTV Slovenija in Val 202. Razprodanost se je dosegla brez kakšne silne reklame. Koncertu sledi After party v ljubljanskem Orto baru. V Orto baru lahko še letos, ob okrogli obletnici pričakujemo tudi nastop Nietov. Po tem dogodku sledi turneja, ki se bo odvila v letošnjem in prihodnjem letu. Predvidenih je 4x10 koncertov. Do septembra se bo zgodilo 10 nastopov in potem bo šlo vse samo naprej. 

 
 Igor Dernovšek, ustanovitelj skupine: Ne vem, kako bi Habič gledal na to. Po mojem bi bil navdušen. Mislim, da sploh ne bi mogel verjeti, da je kaj takega mogoče. Začeli smo kot trije najstniki, ki smo se razširili v petorico. Igrali smo iz zabave, iz želje po druženju. Poslušali smo punk in želeli narediti neko svojo verzijo te zvrsti glasbe. Skupina je šla skozi veliko vzponov in padcev. Vmes nismo igrali petnajst let. Kaj naj rečem.. Jaz sem presrečen in Habič in Aleš bi tudi bila. 

Borut Marolt: Sedaj sem že 15 let član Nietov. Na začetku sem bil zelo nervozen. Pred prvim nastopom leta 2008 v Križankah sploh nisem hotel dajati intervjujev. Fantje so že takrat verjeli vame in tudi jaz sem verjel sam vase, ampak nisem vedel, kaj pričakovati. Bilo je toliko zunanjega pritiska v stilu "Kaj se sploh spravljate igrat, ker je Primož itak mrtev", da je bilo kar težko. Ampak danes se pa v tej vlogi kar v redu počutim. 

 

Robert Likar: Najprej bi se zahvalil vsem simpatizerjem skupine, ki so kupili karte za koncert. Zahvalil bi se rad tudi vsem, ki nas podpirajo in nas poslušajo. Zelo mi je v čast, da nas odkriva še današnja mladina. Zahvala gre tudi večinskemu avtorju Igorju. Rad bi se spomnil tudi na našega sodelavca Aleša Češnovarja. Letos je šesto leto, odkar ga ni več med nami. K skupini je ogromno prispeval in zato tudi on nosi del krivde, da je bend takšen, kot je. Prav tako Borut Činč s svojo tehnologijo.

Mojca Menart, lastnica založbe Menart: Pripadam generaciji, katera je v srednji šoli šla na prvi koncert Pankrtov, tako, da sem tudi Niete imela priložnost spremljati od začetka. Vmes sem jih malo pozabila, kajti izhajam iz klasične glasbe. Prvi zanimiv trenutek je bil, ko je moja mlajša hči, ki je letnik 1987, v osnovni šoli kar na lepem totalno začela noreti za skupino Niet. To se je zgodilo v devetdesetih, v obdobju, ko skupine ni bilo na sceni. Naša skupna pot Vala 202, ZKP in Niet se pa začenja leta 2008 s koncertom v Križankah in s skupno prvo ploščo. 2012 se je zgodila zelo zanimiva zgodba v sodelovanju z novogoriškim teatrom in sicer gledališka predstava Rokovnjači. Izdali smo kar nekaj skupnih albumov, tudi album V bližini ljudi, leta 2013. Letos, tik pred koncertom, smo pred izidom nove dvojne vinilke z naslovom Pa tako lep dan je bil. Ta vinilka je v bistvu neka retrospektiva, kajti na njej so tako stari posnetki, kot srednje stari, novejši ter najnovejši. Zahvala gre vsem sodelavcem, ki so omogočili izdajo le-teh. 

 O skupini Niet se piše tudi knjiga. Avtorja knjige sta Zdenko Matoz in Igor Dernovšek. O koncertu in o Nietu pa bo posnel tudi dokumentarec, ki bo dodatno pripomogel h kulturi današnje slovenske glasbe.

Zdenko Matoz: Rad bi izpostavil tri pomembne točke, ki so za kariero Nietov in moje kariere zelo pomembne.

Prvič: S skupino Niet smo si delili prostor za vaje. Slednji se je nahajal na koncu hodnika, kjer je kasneje nastal K4. Moj bend se je tam sestal samo enkrat, razlog pa je bil, da so mi vodje slovenske HC scene uničili edini ojačevalec, ki sem ga imel (smeh).

Drugič: Knjige država ne bo podprla, zato bomo morali najti nek drugačen način. Očitno ni dovolj zanimiva zanjo, ampak nič za to. Se bomo znašli drugače.

Tretjič: Križanke so očitno res usodne za Niete, saj so tam dobili svojo slavo in bodo tudi tam praznovali rojstni dan.

Knjiga je še v nastajanju in bo zelo zanimiva za branje. V njej je tudi nek duh časa 80 let, ko je bilo dosti več svobode v zraku in družbi, saj ni bilo takšnih pritiskov, kot sedaj. Z večih zornih kotov bo oblikovan portret Primoža Habiča, ki je dandanes postal že neka ikonografska osebnost in si zato zasluži svoj igrani film. To je morda dobra ideja za slovenske filmarje, ker, kot jaz vem, nimamo še nobenega biografskega filma kakšne glasbene skupine ali posameznika, ki je bil tako plodovit, kot je bil Primož. Izid bo jeseni. Verjetno pa se bo tudi prodajala na koncertih. 

Nietovci pravijo, da so bili takrat, ko so začeli, še najstniki. V tistih časih še niso razumeli sveta tako, kot sedaj; noben od njih še ni delal. Bile so tudi precej drugačne razmere, kot so sedaj. Ravno zaradi tega se jim dozdeva, da so v današnji glasbi bolj iskreni, kot so bili v starejšem obdobju in dosti bolj realno opisujejo situacijo takšno, kot je. Komadi so bili včasih polni zaupanja in optimizma, sedaj pa se časi spremnjajo in zato so tudi njihove skladbe drugačne.