"Eden boljših festivalov, ki sem jih obiskala."
Če me kdo vpraša, katera prireditev
me je v tem poletju najbolj očarala, lahko povem, da je bil Floating
castle eden izmed top festivalov, na katerih sem bila. Na 21 odrih se
je v štirih dneh zvrstilo kar 250 koncertov in predstav. Pri tej
prireditvi je sodelovalo kar 35 držav s celega sveta, na voljo pa
je bilo, poleg raznolike glasbe, tudi gledališče, akrobati, stand
up komedija, delavnice, otroške predstave, tržnice in še mnogo
drugega. Vsak oder je imel svojo scenografsko instalacijo, kar je
bilo zelo zanimivo. Osrednja tema pa so bili Butalci, ki si jih
lahko, v različnih podobah, srečal na vsakem koraku. Kar je bilo
logično. Butalci so namreč doma s cerkniškega konca.
Letošnji festival je bil eden največjih. Morda je slaba stran edino to, da si ne moreš vsega ogledati, kajti prizorišča so lahko precej oddaljena eden od drugega, pa tudi dogodki se dogajajo istočasno. Ves čas, ko sem na družbenih omrežjih pregledovala posnetke in zgodbe ostalih obiskovalcev, sem imela občutek, kot da nisem videla ničesar. Pa sem bila stalno v centru dogajanja....
Vrhunec vsega je definitivno bil dogodek, namenjen miru v Gazi.
Prireditelji so vzpostavili direktno povezavo z Gazo in se povezali z
glasbeniki s tistega konca. Vsak do njih je nekaj povedal in zapel
oziroma zaigral. To se je na koncu razvilo v sodelovanje z
nastopajočimi in publiko, ki je bila prisotna na festivalu in moram
reči, da sem bila priča najboljšemu protestu, ki se je kdaj koli
zgodil v zgodovini človeštva. Dogodek je bil prenašan tudi na radiu Oruba 93,3 HZ, ki ima svoje domovanje v Gazi. Lahko pa so ga slišali tudi v Izraelu. Do zadnjega trenutka ni bilo jasno, ali bo prirediteljem sploh uspelo vzpostaviti povezavo z ljudmi na oni strani linije. A sreča jim je bila naklonjena. Na koncu smo imeli moč videti prav vse, ki so želeli sodelovati na tem dogodku. Del večera pa je bil namenjen Sari, deklici, ki bi morala nastopati v zboru, ampak je bila nekaj dni prej ubita v bombardiranju. Prav tako njena družina. Njej je bila posvečena pesem Al Tetlaj. Z zborom Ahaziž jo je izvedel orkester Etno Histerije.
Na vprašanje, kaj mi je bilo na festivalu najbolj všeč, ne vem odgovora. Vse. Vem le to, da se naslednje leto tja zagotovo vrnem.
Tudi nam se je na polno dogajalo. Bili smo spremljevalna ekipa skupine Vraževerje, ki je na festivalu tudi nastopila, Intervjuvali smo različne izvajalce in udeležence festivala, pa, seveda, tudi organizatorja, pa še in še bi lahko naštevali. Skratka, imeli smo se fenomenalno. Spodaj si lahko pogledate vlog z našimi doživljaji. Poglejte si tudi galerijo.
Floating Castle - Vlog
Komentarji
Objavite komentar