ZEVIN S PESMIJO MY MIND: FAVORITKA DORE 2026 IN NJEN USTVARJALNI POGLED

 ZEVIN: Jaz na Doro ne grem samo “zaradi promocije” prišla sem zmagat!

KDO JE ZEVIN? 

Nives Cilenšek je 22-letna slovensa vizualna umetnica in glasbenica, ki deluje pod imenom Zevin. S svojo avtorsko skladbo z naslovom My mind se poteguje za vstopnico za letošnje evrovizijsko tekmovanje na hrvaški Dori. Pesem je bila objavljena pred kratkim, ampak je hitro postala hit. Izvajalka je znana predvsem na hrvaški glasbeni sceni, pri nas pa je relativno svež obraz. S pevko smo naredili krajši intervju, v katerem smo se pogovarjali o njenem delovanju in dojemanju umetnosti, pa tudi o planih, ki jih ima v prihodnje. In, seveda, o nastopu na Dori. Poudariti moram, da veliko naredi za svojo kariero. Vse poteka v njeni lastni režiji, tudi postavljanje kulis in ostalih stvari. Živi za umetnost in ve, da mora ljudem dati nekatere stvari ter jih nekaj naučiti. Preberite intervju in izvedeli boste več o njej....

1. Kako bi opisala sebe kot Zevin in svojo umetnost ter glasbo nekomu, ki te še ne pozna? Kaj te je motiviralo, da postaneš glasbenica? Si zdaj, ko imaš že nekaj let izkušenj, opazila kakšno večjo razliko kot takrat, ko si začela z ustvarjanjem?

Zevin bi opisala kot artistko, ki skozi humor in barvit, “luckast” svet govori o precej resnih temah. Navzven je vse igrivo, flashy in malo kaotično, ampak v ozadju je vedno prisotna tudi neka globina vprašanja o življenju, identiteti, pritiskih, strahovih in družbi. Že od malega me vlečejo kreativne stvari: risanke, film, snemanje, glasba, vizualije … vedno sem imela močno potrebo ustvarjati nekaj svojega. Ko sem odraščala ob balkanski glasbi, mi je v njej pogosto manjkala ena bolj artistična stran. Nek nov val, nekaj drznega, vizualno močnega, sodobnega. Ker pri nas, roko na srce, včasih stvari pridejo z zamikom, sem si rekla: če tega še ni, zakaj ne bi poskusila jaz? Kar se tiče razlik: največja sprememba je v tem, da danes veliko hitreje prepoznam, kaj deluje, in veliko bolje razumem industrijo. Še vedno se učim. Vseskozi je ogromno stvari za nadgraditi, ampak zdaj vem, da je to tek na dolge proge. Najbolj pomembno pa je, da vztrajaš, ker že na začetku veš, da vstopaš v industrijo, kjer ni nič enostavno in kjer se rezultati ne zgodijo čez noč.

2. Precej si aktivna predvsem na hrvaški glasbeni sceni. Kako je ustvarjati s tamkajšnjimi umetniki? Imaš morda v mislih koga, s komer bi si res želela sodelovati ali kakšne glasbenike, ki jih zelo rada poslušaš in od njih dobiš inspiracijo?

Na Hrvaškem mi je ustvarjati zelo naravno. Kultura je bolj topla, ljudje so bolj odprti in pogosto tudi bolj pomogljivi. Seveda pa to še ne pomeni, da je sodelovanje vedno preprosto. Na koncu dneva ima vsak artist svoj svet in ego, vsak želi nekaj svojega, in ni lahko najti ljudi, ki so hkrati kreativni in tudi disciplinirani.

Velikokrat se zgodi, da imajo vsi ideje in energijo za ustvarjanje, potem pa ko pride do realizacije izdaje komada, videospota, social medijev... Takrat se stvari ustavijo. Če želiš biti res “on top” in konstantno graditi, zna biti to kar naporno, ker veliko artistov pričakuje, da bodo drugi naredili stvari namesto njih.

V mojem stilu jih sicer ni veliko, ampak sem vedno odprta za sodelovanja. Če govorim o željah: super bi mi bilo sodelovati z Ruznim Pačetom, Dubiozo Kolektiv, če grem še malo bolj dol po Balkanu pa recimo s Cobyjem ali Konstrakto. Ampak vse te stvari se planirajo postopoma. Bomo videli, kako se razvije.

3. Kakšen je tvoj proces pri ustvarjanju glasbe in od kod ti ideje za videospote? Imaš kakšno posebno ali zabavno anekdoto s snemanja ali pisanja pesmi, ki bi jo lahko delila z nami?

Največkrat začnem s tem, kaj čutim in kaj želim povedati. Inspiracijo dobivam iz sveta, ljudi in iz tega, kako se v njem počutim. Sem precej radovedna in čustvena, in kadar me nekaj moti ali česa ne razumem, je ustvarjanje način, kako dam to ven in si razložim svet.

Ker me režija in vizualije zanimajo že od nekdaj, se mi glasba in video vedno povezujeta. Pesem vedno rada pokažem tudi vizualno, kot nek svoj mini film.

“My Mind”, s katero sem se uvrstila na Doro, je nastala ravno iz osebne dileme: kot mlada umetnica sem imela vprašanje, ali naj grem “ven v svet” ali naj ostanem tukaj in na naših prostorih potiskam nekaj novega. Vedno izhajam iz neke realne problematike.

Anekdot pa je res ogromno (sploh ko začneš in se moraš znajti na 100 načinov). V enem spotu sem snemala pri -1 stopinji, napol oblečena. Pri drugem nismo imeli studia, pa smo banjo dobesedno postavili sredi parkinga, vzeli cherry picker in dali kamero gor, da smo dobili top-down shot, potem pa smo celo okolico zamenjali s CGI-jem.

Spomnim se tudi snemanja ob treh zjutraj v garaži, ko smo potem v VFX-ih zamenjali celoten background, ker smo imeli premalo materiala in smo dobesedno “reševali” sceno s tem, kar smo imeli.

Danes je drugače. Ko delaš leta in leta, se navadiš in dobiš ideje hitreje. Produkcija je bolj organizirana in večja. Zdaj na primer snemamo spote več dni, na več lokacijah, z večjo ekipo, postavljamo sete … Za Doro smo, recimo, postavili kar dve sobi. Tri dni skoraj nismo nič spali. Je naporno, ampak tudi noro zanimiv experience.

4. Na Doro si se enkrat že prijavila, zdaj pa ti je uspelo priti v ožji izbor. Čestitke tudi z naše strani. Kakšni so občutki in pričakovanja ob tem? Ali tudi sama redno spremljaš Evrovizijo? Kaj bi zate pomenila uvrstitev na to tekmovanje?

Hvala! Najprej sem bila res zelo vesela. Iskreno, po lanski izkušnji nisem vedela, kaj pričakovati. Potem je avtomatsko prišel pritisk: kako vse to izpeljati v tako kratkem času?

Dva meseca smo praktično intenzivno delali vsak dan. V enem mesecu smo morali narediti videospot, koreografijo, outfit, celoten nastop. V bistvu vse. Pri naših spotih včasih rabimo tri mesece produkcije, tokrat pa smo vse spravili skupaj v manj kot treh tednih (še z božičnimi prazniki vmes). Ravno zaradi tega je bilo precej težko dobiti ekipo in uskladiti vse obveznosti, ki smo jih morali narediti.

Zelo si želim, da bi pokazala nekaj več, kot je publika mogoče vajena. Pripeljala bi rada svežino, nov zvok, močnejše vizualije in dokazala, kaj smo mladi sposobni narediti. Samo prostor za izražanje moramo imeti. Tudi če je prisotna živčnost in pritisk, je včasih to dobra stvar, ker te potisne na višji nivo. Jaz na Doro ne grem samo “zaradi promocije” prišla sem zmagat. Kaj se bo zgodilo, je pa na koncu odvisno od publike. Mi smo pripravljeni. Evrovizijo spremljam že dolgo. Vedno mi je bilo fascinantno, da obstaja tekmovanje, ki je kot šport, ampak za glasbo. Uvrstitev bi mi pomenila ogromno, ker mislim, da je pomembno potiskati naprej ženske solo izvajalke in pokazati, kaj pomeni biti artist – ne samo pevec. Vem, da bi ta moment znala res dobro izkoristiti in na velikem odru pokazati celoten paket.

5. Imaš še kaj, kar bi rada sporočila bralcem?

Da se vsi Slovenci od 13. do 15. februarja odpravite za vikend na Krk, prižgete HRT Doro in glasujete za Zevin!

Zevin - My mind  

O sodelovanju ZEVIN na **Dori 2026** pišejo tudi drugi mediji. En od teh je Siol.net  , zanimiv pa je tudi članek na net.hr .
Preberi tudi članek o Kiki, ki se je na slovenskem izboru EMA za pesem Evrovizije predstavila lani: https://glasbenenovice3.blogspot.com/2026/02/kiki-carovnica-intimnih-pripovedk.html